»Zaželel sem si, da bi bilo na voljo več takšnih ogledov prek spleta, boljše kakovosti in z več podatki, če bi si obiskovalec zaželel globljega doživetja. To se namreč redko zgodi, vendar sem hvaležen, kadar se.«

»Rodil sem se v srcu uničenega svetovnega reda, v pokrajini v ruševinah, v družbi v ruševinah. Nisem hotel vzpostaviti novega reda. Videl sem več kot dovolj tako imenovanih redov. Prisiljen sem bil, vse postaviti pod vprašaj. Moral sem spet na novo postati 'naiven', začeti na novo. Ne premorem občutljivosti, izobrazbe ali filozofije italijanskega manierizma. Sem pa manierist v smislu, da stvari deformiram. Brutalen, naiven in gotski sem.«

»Sem pa v nekem trenutku prišel do točke, ko nisem več vedel, kako se sploh lotiti figure, in me je potegnilo v abstrakcijo.«

»Do zadnjega trenutka nisem vedela, kaj točno bo nastalo. Prepustila sem se intuiciji.«

»S slikanjem slike na prosojnem nosilcu, konkretno z akvareli na paus papirju, sem začela svoje raziskovanje pred štiridesetimi leti, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.«

»Delam komedije, saj sem mnenja, da svet jemljemo preveč resno. Ljudje bi se morali več smejati, zato upam, da bom lahko nekoč to omogočil čim več ljudem. Komedija je kot žanr zelo zanemarjena in ne dovolj cenjena. Sklenil je, da je njegov največji cilj, da komediji da spoštovanje, ki si ga zasluži, in pokaže svetu, da je narediti dobro komedijo tudi velika umetnost.«

»Hotel sem poudariti, kako Putina dojemajo v Rusiji: kot superjunaka. Zato sem na portrete tudi napisal 'Putin je superjunak'.«

»Bil sem slikar, ne pa: umetnik.«

»Želel sem samo pokazati, da je mogoče obstajati tudi na alternativen način, in pokazati, da obstajajo tudi druge možnosti.«

»Ko se slikar odloči in štirideset let slika z belo in črno, to ni več zadeva barv, ampak življenja.«